Ta sedež je moj!

Ta sedež je moj!

Na mednarodnem novinarskem srečanju smo se na izlete prevažali z avtobusi. Majhna kolegica je na vsak način želela sedeti v prvi vrsti avtobusa. Ko je videla pripeljati avtobuse je postala kar nervozna, da bi dobila goreče želen sedež je dregnila moža, oba sta pohitela in uspelo ji je prvi vstopiti v avtobus. Nasmešek se ji je izrisal na obrazu, ko smo vstopali ostali. A, takšnih, ki so si goreče želeli prvih sedežev smo imeli v avtobusu še nekaj. Španski par je ljubosumno pogledoval proti kolegici in naslednje jutro pohitel na avtobus, sedel na prva sedeža ter rezerviral še vrsti za seboj. Tako smo imeli mednarodni škandal! Slovenske in španske besede so kar »sekale« po avtobusu in zamere so bile globoke. Podobno je bilo, ko se je nekaj potnikov, po večdnevni avtobusni vožnji po razmajanih Romunskih cestah odločilo, da ne bodo več sedeli na sedežih nad kolesi zadaj, temveč so se presedli naprej. O, ko bi videli do kakšnih sporov je to privedlo! Le koga bi zanimala zgodovina, ki jo je pripovedoval vodič. Šlo je za »domovino« – za sedeže! Pa svojega sedeža nihče ni rezerviral vnaprej ali za rezervacijo sedeža celo plačal. Le prvi dan je bilo treba prihiteti na avtobus, na sedež vreči jopico in potem je bil za ves teden tvoj.

Ko smo se s turistično agencijo odpravili na potovanje in prvi dan precej rezervirano sedeli drug zraven drugega, že naslednje jutro pa je pogovor stekel kot po maslu, ko sta dve gospe drznili zasesti prva sedeža in vse po vrsti pomaknili za vrsto nazaj. Bilo je kot bi se popolnoma nepoznani ljudje v delčku sekunde spogledali in povezali proti kršiteljicama, ki nista upoštevali vsem dobro znanega nepisanega pravila. Sedi kamor si sedel ko si vstopil prvič, pa nič hudega, če ti je zadaj slabo. Kolega, ki vodi turistično agencijo in organizira veliko avtobusnih izletov, predvsem za starejšo publiko sem vprašala kako je s sedeži pri njih. »Ko rezervirajo izlet dobijo tudi svojo številko sedeža, gre po principu prej prideš, prej melješ«. Drugače bi se mi še stepli na avtobusu«, doda z nasmeškom.  

Med pomembnejša vprašanja vsakega začetka in konca potovanja nedvomno sodi sedež. Na avtobusu, letalu, vlaku, ladji, ali kateremkoli prevoznem sredstvu. Najprej si je tega treba zagotoviti, saj letalske družbe uporabljajo različne modele in možnosti rezervacije sedežev. Vedno več jih je ugotovilo, da jih rezervacijo izbranega sedeža lahko zaračunava in to ne samo za tiste najbolj izpostavljene kot so sedeži v prvi vrsti za poslovnim razredom denimo, ali ob zasilnih izhodih, kjer je običajno več prostora. Glede na vsem dostopno možnost spletnih rezervacij in prijavo na lete, ob fizičnem prihodu na okencu letalske družbe pred poletom skorajda ni mogoče več dobiti dveh ali treh sedežev skupaj za družino, če jih niste rezervirali že prej. Za nekatere medcelinske, ali priključne lete tudi ni mogoče pred odhodom opraviti dokončne rezervacije sedežev za povratni let, zato je dobro to storiti še preden se odpravite na letališče za let domov. Saj ne, da vam na okencu letalske družbe ne bi želele ponuditi ustreznih sedežev, ob širokem dostopu spletnih možnosti in naklonjenosti potnikov do lastne izbire sedežev, želenih velikokrat ni več na voljo. Enako velja za obvezno prijavo na let na avtomatih na letališčih.

In kakšne možnosti imamo, če so vse poti do želenega sedeža izčrpane, in smo storili vse kar so od nas zahtevale letalske družbe? Po vkrcanju na letalo se je sicer ob zaključenem »boardingu« mogoče sesti tudi na nezasedene sedeže, a teh je vedno manj. Zaprosimo lahko druge potnike, če se tako premestijo, da lahko vsaj mati z otrokom sedi skupaj, a je žal tudi medčloveškega razumevanja vedno manj. Torej je najbolje, da si v vsakem primeru zagotovite rezerviran sedež pri letalski družbi še pred poletom, in če zaradi njihove napake, še vedno ne morete sedeti skupaj, ali tam, kjer ste želeli in to tudi rezervirali, ukrepajte pri kabinskem osebju in zahtevajte sedeže, ki vam pripadajo, ali premestitev v višji razred. Še posebno, če ste za rezervacijo sedeža plačali. Seveda vedno obstaja droben tisk, kjer morda piše, da si letalska družba pridržuje pravico določanja sedežev zaradi varnosti in …

Z letalskimi sedeži so povezane številni pripetljaji, predvsem med vkrcanjem, denimo ko dvesto potnikov čaka v vrsti, da si gospa ali gospod pred njimi nonšalantno sname klobuk, zloži suknjič, jopico ali pulover, namešča in premešča ročno prtljago in se po domače »deva«. Ali pa ko potnik sede na napačen sedež, pa vztraja da sedi na »pravem« … Verjetno ste že velikokrat doživeli, da se potnik pred vami zlekne nazaj dokler gre, pa še kakšen milimeter več, brez da bi vam to vsaj namignil … Še huje je to med prehranjevanjem, ko vam lahko na kolenih pristane pladenj z obrokom vred. Nekateri ošabni starši dajejo »dober« vzgled svojim otrokom, ko namenoma preslišijo, da je zaradi njihove varnosti in varnosti ostalih potnikov, seveda tudi vaše, pred pristankom treba vzravnati naslonjala in zložiti mizice … In ko se sosed ali soseda »razkomoti« čez vaša naslonjala in vas s komolci drega v rebra … Ali pa, ko vam potnik ali potnica za vami »nudi« brezplačno in nenaročeno masažo hrbta s koleni ...

Piše: Silverka Lesjak Klapš